Projekt: Izboljšanje prakse in procesov na področju sirarstva

 

»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«.

 
Vodilni partner: KGZS Zavod Ptuj
Ostali partnerji: Megal d.o.o., Rafael Novak, Goran Šukar in Maruška Planko
Vrednost projekta: 91.354, 82 EUR
Odobrena sredstva: 73.744, 37 EUR
Trajanje projekta: 5.11.2019 – 4.12.2021


 
NAZIV AKTIVNOSTI:

Izboljšanje prakse in procesov na področju sirarstva

 
CILJI PROJEKTA:

• Cilj projekta je izboljšati prakse in procese na področju sirarstva, ki bodo pripomogli k  izdelavi varnih in kvalitetnih mlečnih izdelkov. Istočasno se bo izboljšala izobrazbena kultura na kmetijah ter povečala konkurenčnost mlečnih izdelkov slovenskih predelovalcev v primerjavi s tujimi uvozniki.

 

• Pilotni projekt bo prispeval k  izboljšanju praks in procesov od samega začetka tehnološkega procesa izdelave mlečnih izdelkov (krmni obroki, kakovost mleka) do izdelave končnega izdelka vključno s hrambo.

 

• Uvedli se bodo ustrezni krmni obroki, ki bodo izboljšali kakovost glavne surovine mlečnih izdelkov, t.j. mleka, z izboljšanjem dobre mikrobiološke kvalitete (higiene) tako pri izdelavi mlečnih izdelkov kot pri molži se bo dvignila kakovost mlečnih izdelkov, z izvedenimi praktičnimi preizkusi se bo preverilo razliko v kakovosti mlečnih izdelkov (vpliv sena in ostalih ustrezno pripravljenih krmnih obrokov na kakovost mleka, kombiniranje različnih mikrobioloških kultur z različno vrsto mleka, kravje, kozje in ovčje), z izvedbo delavnic se usposobilo predelovalce mleka (poudarek na smernicah dobre higienske prakse).

 

• Vzpodbujanje inovativnih partnerstev na področju sirarstva.

 

• Primarna ciljna skupina so kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s prirejo mleka ter z izdelavo mlečnih izdelkov. Z uporabo rezultatov projekta glede izboljšanih tehnoloških procesov in praks bodo lahko izboljšali kvaliteto svojega mleka in mlečnih izdelkov, predvsem pa pridobili na pomembni konkurenčni prednosti pred ostalimi sorodnimi kmetijskimi gospodarstvi. Posledično temu se jim bo zaradi povečane kakovosti njihovih izdelkov povečal prihodek na kmetiji, ki bo prispeval k nadaljnjemu razvoju in napredku na kmetiji.

 

• V projekt bodo aktivno vključeni 1 vodilni partner in 4 člani partnerstva,  kar bomo dokazovali z listo prisotnosti.

 
AKTIVNOSTI PROJEKTA

• Izboljšati fizikalno-kemijskihlastnosti mleka.

 

• Izboljšati tehnološke postopke izdelave mlečnih izdelkov.

 

• Usposobiti predelovalce mleka na področju smernic dobre higienske prakse, korektivnih ukrepov v primeru odstopanj in neskladij od kritičnih kontrolnih točk ter predstavitev zakonodaje (poudarek glede mikrobioloških in kemičnih analiz).

 

• Izvedba praktičnih preizkusov.

 

• Prenos znanja v prakso: izvedba demonstracije za 3 (ali več) kmetijskih gospodarstev, ki niso člani partnerstva; izvedba 3 delavnic za 5 (ali več) kmetijskih gospodarstev, ki niso člani partnerstva; izvedba delavnice za 5 (ali več) strokovnjakov s področja kmetijstva ali živilstva; izdelava 3 multimedijskih vsebin (audio-video posnetek); izdelava tiskanega gradiva, ki bo brezplačno dostopno javnosti.

 

• Razširjanje rezultatov s pomočjo 6 vrst komunikacijskih sredstev in organizacijo dveh dogodkov (dan odprtih vrat, razstava)

 
PRIČAKOVANI REZULTATI:
Pilotni projekt Izboljšanje prakse in procesov na področju sirarstva bo osredotočen na izboljšano mikrobiološko kvaliteto mlečnih izdelkov ter izboljšanje higienskega stanja pri postopku molže. S projektom želimo ustrezno pripraviti krmne obroke in jih prilagoditi za različne vrste živali, katerih mleko uporabljamo za predelavo, prav tako želimo izboljšati tehnološke postopke za izdelavo mlečnih izdelkov. Pričakovani rezultati projekta so med drugim še primerno usposobljeni predelovalci mleka, ki sledijo smernicam dobre higienske prakse in kot takšni bi skrbeli za obvladovanje tveganj za nastanek zdravju škodljivih bakterij v mlečnih izdelkih.
 
Projekt bo potekal na območju celotne Slovenije, partnerji projekta so locirani po različnih statističnih regijah (od Murske Sobote, Ptuja, okolice Celja in Vranskega). Deležnikom se bo v okviru projekta in izven projekta nudila ustrezna strokovna pomoč v vseh fazah predelave in pridelave mleka.
 
 
POVZETEK:
V Sloveniji se vsakodnevno srečujemo s problemi vezanimi na varnost živil, kot tudi na izdelke katerih okus ni po godu potrošnikom. Kot specialistična služba spremljamo  tehnološke napake, ki se pojavljajo v proizvodnih procesih mlečnih predelav na kmetijah. Velikokrat  so težave z izdelavo izdelkov vezane na samo kvaliteto osnovne surovine-mleko. Napake se v prvi vrsti pojavijo že pri samem krmljenju živali (neprimerni obroki za molznice), sledijo napake molže (higiena rok, seskov, molznega stroja, higiena v hlevu) kar posledično zmanjša kvaliteto mleka in vpliva na izdelek, ki ga iz dotičnega mleka proizvajamo. Napake se pripetijo zaradi nepoznavanja smernic dobre higienske prakse: nepravilno rokovanje z opremo, higiena prostorov in materialov, čiščenje materialov za molžo ter nepoznavanja korektivnih ukrepov v primeru preseženih mej mikrobioloških, fizikalnih in kemičnih faktorjev tveganja mleka.
 
Na območju Slovenije je potrebno vzpostaviti poenoteno prakso in procese glede smernic dobre higienske prakse, saj bomo šele nato lahko dvignili kakovost mlečnih izdelkov. Predelovalce mleka je potrebno ozaveščati tudi o pomenu kvalitetnih surovin, to je o sami kvaliteti mleka. Predelovalce tako želimo naučiti tudi kako prirediti obroke za molznice z namenom izboljšanja kakovosti mleka. Področje projekta se nanaša na živilstvo in hkrati na kmetijstvo (krmni obroki, vročinski stres, učinkovita poraba vode v kmetijstvu).
 
Operacija je bila izvedena v okviru 2. JR za podukrep 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij.
 

Ekološka kmetija Planko&Kleh je vključena v naslednje ukrepe iz Programa razvoja podeželja:

Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (UKREP 10)
Cilj
Spodbuditi kmetijska gospodarstva, da bi s kmetijskimi zemljišči gospodarila na način, ki zmanjšuje negativne vplive kmetovanja na okolje.
Upravičenci
Upravičenci do plačil so kmetijska gospodarstva, ki se v ukrep vključijo prostovoljno in v obdobju najmanj pet let na svojem kmetijskem gospodarstvu izpolnjujejo predpisane pogoje in zahteve.
Opis
Ukrep 10 (Ukrep KOPOP) podpira kmetijstvo v njegovi okoljski vlogi in je namenjen spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam.
To niso dohodkovna plačila, ampak plačila za kritje dodatnih stroškov in izgube prihodka zaradi izvajanja nadstandardnih zahtev. S temi plačili je kmet »nagrajen« kot skrbnik okolja, ki s svojimi aktivnostmi prispeva k ohranjanju narave, varovanju voda in tal, vzdrževanju krajine in s tem tudi k izvajanju družbeno pomembnih storitev ter zagotavljanju neblagovnih javnih dobrin.
Ukrep se izvaja prek v naprej določenih operacij, v katere se lahko vključi kmetijsko gospodarstvo. Večino operacij sestavlja nabor obveznih in izbirnih zahtev.
Določene operacije se lahko izvajajo na območju celotne Slovenije, nekatere pa so namenjene ciljnim območjem kot so prispevna območja vodnih teles površinskih voda in vodnih teles podzemnih voda iz Načrta upravljanja voda ter območja, ki so pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Podpora
Podpora se izplačuje v obliki plačila na hektar ali glavo velike živine (GVŽ). Plačila pri operacijah, ki so namenjene ohranjanju biotske raznovrstnosti, voda in krajine, krijejo vse dodatne stroške in izgubljeni prihodek zaradi prevzete obveznosti, pri drugih operacijah pa se s plačili krije del dodatnih stroškov in izgubljenega prihodka zaradi prevzete obveznosti.
Ekološko kmetovanje (UKREP 11)
Ukrep 11 (Ukrep EK) se bo izvajal prek dveh podukrepov:
Plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja (podukrep 11.1) ter
Plačila za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja (podukrep 11.2)
Cilj
Spodbujati kmetijska gospodarstva za izvajanje ekološkega kmetovanja
Upravičenci
Upravičenci do plačil so kmetijska gospodarstva, ki se v izvajanje tega ukrepa vključijo prostovoljno in izpolnjujejo predpisane pogoje in zahteve v obdobju najmanj petih let.
Opis
V okviru ukrepa se podpira izvajanje ekološkega kmetovanja kakor tudi preusmerjanje v ekološko kmetovanje, saj te naravi prijazne kmetijske prakse pomembno prispevajo k zagotavljanju javnih dobrin, predvsem k ohranjanju oziroma izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in varovanju okolja nasploh.
Podpora
Podpora se dodeli v obliki nepovratne finančne pomoči kot plačilo na hektar kmetijskih površin oziroma pri čebelarjenju na čebeljo družino.
Plačilo je izračunano na podlagi dodatnih stroškov in izgubljenega prihodka zaradi prevzete obveznosti.
Kmetijsko gospodarstvo, ki ne redi travojednih živali (govedo, drobnica, konji, jelenjad) v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko kmetovanje, ni upravičeno do plačila za trajno travinje iz naslova tega ukrepa.
Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (UKREP 13)
Cilj
Ohranitev in nadaljnja obdelanost kmetijskih zemljišč, ohranjanje poseljenosti podeželskih območij in zagotavljanje javnih koristi na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (območja OMD).
Upravičenci
Plačila se dodelijo nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na območjih OMD.
Opis
Podpora v okviru ukrepa 13 (ukrep OMD) se dodeli za ohranitev in nadaljnje opravljanje kmetijske dejavnosti na območju OMD z relativno višjimi stroški in izgubo dohodka pri kmetovanju kakor izven teh območjih.
Govorimo torej o izravnalnem plačilu, ki je potrebno zaradi dodatnih stroškov in izpada dohodka pri kmetovanju in ki prispeva k ohranjanju in spodbujanju sonaravnih sistemov kmetovanja, ohranjanju kulturne krajine podeželskih območij ter trajnosti rabi kmetijskih zemljišč.
Ukrep se deli na tri podukrepe:
Izplačilo nadomestil v gorskih območjih (podukrep 13.1),
Izplačilo nadomestil za druga območja, ki imajo pomembne naravne omejitve (podukrep 13.2),
Izplačilo nadomestil za druga območja s posebnimi omejitvami (podukrep 13.3).
Slovenija je pri določitvi območij OMD v okviru tega ukrepa uporabila območja iz programskega obdobja 2007-2013. V okviru reforme OMD bo Slovenija opredelila novo razmejitev območij, ki niso gorska in imajo pomembne naravne omejitve.
Podpora
Podpora se izplača v obliki nepovratne finančne pomoči, in sicer kot plačilo na hektar.
Pri določitvi letnega plačila se upoštevajo dodatni (višji) stroški in izguba dohodka (nižji pridelki) v primerjavi s kmetovanjem izven območij OMD.
Letno plačilo se izračuna za vsako individualno kmetijsko gospodarstvo.
Dobrobit živali (UKREP 14)
Cilj
Spodbuditi rejce k izvajanju nadstandardnih oblik reje živali.
Upravičenci
Upravičenci do plačil iz ukrepa 14 (ukrep DŽ) so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so aktivni kmetje, se prostovoljno vključijo v ukrep DŽ in izpolnjujejo predpisane pogoje.
Opis
Od leta 2014 se ukrep DŽ izvaja v prašičereji, od leta 2016 pa v govedoreji, v letu 2017 se načrtuje tudi pri reji drobnice.
Trajanje obveznosti za ukrep DŽ je eno leto.
Na področju prašičereje mora nosilec kmetijskega gospodarstva za pridobitev plačil za ukrep DŽ izpolnjevati vsaj eno zahtevo iz nabora zahtev za plemenske svinje in mladice, tekače in pitance.
Podpora
Podpora se izplača v obliki nepovratne finančne pomoči, in sicer kot plačilo na GVŽ.
Plačila krijejo vse dodatne stroške in izgubljeni dohodek zaradi prevzetih obveznosti iz ukrepa DŽ.

Evropski sklad za razvoj podeželja
PRP 2014-2020